Irena Joveva: Ljudje. Drugačnost. Svežina. Spremembe. Ljudje. Prihodnost. In še enkrat ljudje.

Oddaljena, zbirokratizirana, elitistična, neodzivna, neusklajena, neoperativna. Znano? Vse to lahko marsikdaj – žal prevečkrat – najbolje opiše Evropsko unijo. In vse to pomeni, da so spremembe nujne. Da mlajša generacija, ki ji pripadam, ki je zrasla v Evropi in z Evropo, pač mora začeti (so)ustvarjati in (so)odločati. Toda hkrati mora ostati na tleh, v stiku z realnostjo in – najpomembneje – v stiku z ljudmi.

Spreminjanje vzorcev namreč pomeni tudi spreminjanje (ne)dosegljivosti za državljanke in državljane. EU ne more postati odzivna brez vaše odzivnosti! Zato se moja pot proti evropskemu parketu začne pri vas, ker se tudi iskanje rešitev in ukrepov začne pri vas. A dokler bo prevladovalo razmišljanje, da en glas nič ne šteje, zadostnih ali pa potrebnih sprememb ne bo.

Sprememb se ne da doseči z istimi vzorci in vsemi istimi ljudmi. Zato želim biti glas tistih, ki ne čutijo, kaj vse EU stori zanje; kaj šele, kaj bi vse bi še lahko.

EU se mora bolj približati ljudem, postati močnejša in boljša, predvsem pa izničiti občutek, da se vse dela samo v korist večjih.

Premalo je reči zgolj »zaskrbljeni smo«, ko bi se bilo že zdavnaj treba odzvati.

V EU je nastopil čas za novo generacijo, ki bo soustvarjala boljšo skupnost: bolj transparentno, bolj odzivno, bolj solidarno, trajnostno, povezovalno, gospodarsko uspešnejšo, socialno pravičnejšo, varnejšo in odločnejšo. Ki naj se zapira, toda naj se zapira pred sovražnim govorom, posploševanjem in nepotrebnim ustrahovanjem, širjenjem lažnih novic, takšnimi in drugačnimi skrajnostmi.

Želim, da bi čez pet let iskreno ugotavljali, da evropski poslanci niso tam zaradi ‘sanjske službe’, temveč zato, ker dejansko delajo in nekaj naredijo.

Slovenija je v EU lahko slišana, mora biti slišana in bo slišana. V prvi vrsti pa morate biti slišani vi.

Ne bom obljubljala nemogočega, a bom imela cilje in bom delala. Tudi tako, da slišim in po najboljših močeh upoštevam vaša mnenja, vaš pogled, vaše želje, težave in predloge. Priložnost za to, da jih predstavite, boste imeli prihodnji teden, saj vam bomo poslanski kandidati ob določenih urah na voljo po vsej Sloveniji. Podrobnosti so objavljene na spletni strani stranke, pa tudi na posebej za to ustvarjenem Facebook dogodku.

Ker želimo, da nam NAJPREJ VI poveste svoje in ker želimo, da ima naša kandidatna lista tudi dejansko podporo ljudi. Zakaj bi bila kampanja za evropske volitve tista, ki jo volivci komaj opazijo? Tudi tu gre za spreminjanje vzorcev.

Uveljavite svojo moč. Soodločajte, spreminjajte vzorce. Skupaj z nami.

Irena Joveva, kandidatka LMŠ za poslanko v Evropski parlament

Irena Joveva: Dala sem si priložnost. Dajte mi jo tudi vi.

Takole. Prejšnji teden sem obljubila daljši zapis, pa da ne bomo že kar takoj pri praznih obljubah, nima smisla. Skratka… Deset dni je od sporočila javnosti, da sem se odločila za kandidaturo za evropsko poslanko na Listi Marjana Šarca. Odzivi? Več ali manj pričakovani. Morda je bilo, vsaj zame, manj pričakovano dogajanje v moji glavi. Za mano so težki dnevi. Pa, da se razumemo: Ne zato, ker bi mi bilo za karkoli dejansko žal. Ni mi, ker vem, da grem v pravo smer in vem, da lahko in vem, da bom.

Pri moji odločitvi ne gre za nobeno teorijo zarote, za nobeno nagrado in za noben dogovor od ne vem kdaj.

In tega ne pišem zato, ker bi želela prepričevati prepričane, ki se jih bom o tej temi še naposlušala, ampak zato, ker morate vedeti, da odločitev resnično ni bila lahka. Ker se s tem moje življenje – in življenja mojih bližnjih – postavljajo na glavo.

Zdaj vam pa iskreno povem, zakaj sem sprejela kandidaturo. Evropska unija, evropski poslanci. Kaj točno že počnejo? Kaj pa lahko eden od sedemsto-petdesetih naredi? A sploh kaj počnejo, ali imajo samo hudo dobre plače in sanjsko službo? A ni to neka birokratska, pohlepna elita, tam nekje Bogu in vsem “navadnim državljanom” za hrbtom, ki misli, da je nekaj več od vseh ostalih? To so vprašanja, ki si jih postavlja velika večina ljudi. Tudi jaz sem si jih kdaj pa kdaj. No… In potem dobiš priložnost. In potem razmišljaš. In potem greš “googlat”. In potem ugotoviš, da mladih predstavnikov v Evropskem parlamentu skorajda ni. Zakaj je že to dobro? In potem ugotoviš, koliko enih možnosti je, da ti evropski poslanci dejansko (lahko) tudi kaj naredijo. Odvisno od posameznika in koliko se komu da, seveda. In si misliš, zakaj pa ne? Poznam se in vem, da se meni pač BO dalo.

Čaka me ogromno dela, drži, ampak podlago imam, to sem konec koncev študirala. Torej? Zakaj bi bila pa jaz kaj manj sposobna, morda za koga celo manj vredna, od kogarkoli drugega? Zakaj pa ravno jaz ne bi mogla spreminjati vzorcev? A je bolje, da še vedno ob kakšnem slabem dnevu raje samo malo pojamram, kako je vse “kr neki” in kako skoraj nihče od odločevalcev tam nič pametnega ne počne in stori, oziroma se z ljudmi sploh ne ukvarja, ker pozabi nanje? Zakaj pa ne bi priložnosti za to, da dokaže nasprotno, dobil še kdo drug, kdo nov, kdo mlad, kdo neobremenjen? Saj ne veste – tudi moji kritiki ne veste, kako mi bo šlo. Pojma nimate. Govorim seveda o tem, predvolilnem obdobju in kampanji, da smo si na jasnem, ker za vse ostalo je treba najprej biti izvoljen. Tudi sama nimam pojma, kako mi bo šlo. Ampak. Dala sem si priložnost. Dajte mi jo tudi vi.

Irena Joveva, kandidatka stranke LMŠ za evroposlanko