Tina Heferle: Občutek naše majhnosti moramo iz navidezne slabosti spremeniti v unikatnost in uspešnost

Zakaj bodo letošnje volitve v Evropski parlament še posebej pomembne? Ker smo končno prišli do spoznanja, da Evropska unija ni samoumevna. Tako kot si moramo ves čas prizadevati za obstoj in razvoj demokracije, si moramo ves čas prizadevati za obstoj in razvoj naše širše skupnosti – Evropske unije. Slovenke in Slovenci smo državljani Evropske unije in prav evropska zavest je ključna pri oblikovanju enotne in harmonične Evrope, h kateri stremimo. Slednje lahko dosežemo samo tako, da delujemo kot enakovreden in hkrati vezni člen evropske skupnosti – in to prav vsak izmed nas, vsak slovenski državljan.

Evropsko povezovanje ima dolgo in bogato zgodovino. Prvi zametki sodelovanja evropskih držav segajo v leto 1951, vendar se vse bolj zdi, da je današnji čas eden izmed najpomembnejših do sedaj. Tudi za Republiko Slovenijo.

Biti del te mreže, je izjemnega pomena za našo državo in čeprav se tega premalokrat zavemo, nam članstvo v Evropski uniji prinaša številne koristi in prednosti. Prost pretok blaga, ljudi, kapitala in storitev se nam danes zdijo samoumevne vrednote, a je daleč od tega. Slednje predstavlja večjo blaginjo za vsakega izmed nas, odpira nam nove možnosti in priložnosti, hkrati pa nam omogoča temelje evropskega povezovanja. Vse našteto je neprecenljivo.

Kot majhna država članica moramo, kljub široki prostranosti Evrope, samozavestno in odločno zastopati ter zagovarjati svojo kulturo in bistvene značilnosti, ki krasijo našo domovino. Pred kratkim sem slišala eno izmed najlepših in vzpodbudnih misli, ki je bila namenjena naši ljubi Sloveniji:

»Občutek naše majhnosti moramo iz navidezne slabosti spremeniti v unikatnost in uspešnost.«

Tu se skriva moč slovenskega naroda v Evropi in v Evropskem parlamentu. Pri zastopanju Slovenije v evropskem hramu demokracije bomo poslanci LMŠ-ja v ospredje postavljali nacionalne interese, saj se zavedamo, da nacionalna in lokalna zavest narodov krepi evropsko identiteto.

Kot predstavnica mlajše generacije političark zagovarjam aktivno in operativno politiko. Ta koncept delovanja si kot poslanka želim prenesti tudi v Evropski parlament. Menim, da Evropska unija, njen obstoj in njena vloga v globalnem svetu ni nekaj samoumevnega, pač pa si moramo za to prizadevati in se ob tem zavedati, da je Unija naša odgovornost. Ni dovolj, da slovenski glas prenesemo le v Bruselj, slovenski evropski poslanec mora biti tudi aktiven in operativen. Tako bomo Evropo približali tudi našim državljanom.

Na mladih svet stoji, pravi naš rek, in tako kot mladi, bi morala tudi Evropska unija v nov jutri vstopiti polna zagona ter pri tem biti ravno prav drzna in pogumna. Prav tako  delovanje bo stranka LMŠ zagotovila v Evropi.

Tina Heferle, podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije in kandidatka za volitve v Evropski parlament

Jasna Ružicki: Ker je ravno pravi čas za nov veter

Dogodki v zadnjih letih so jasno pokazali, da Evropska Unija doživlja krizo solidarnosti, enotnosti in kratkovidnih vizij.

Živimo v času naraščanja nacionalnega egoizma, populističnih agend, sovražnega komuniciranja,  zapiranja, širjenja lažnih informacij in ustvarjanja strahu.

Živimo v času resničnih izzivov, od podnebnih sprememb, varstva osebnih podatkov, migracij do kibernetske varnosti. Več kot očitno je, da moramo za zaščito naše svobode, pravic in demokracije reformirati Unijo. Zato potrebujemo nove obraze, mlado energijo in drugačne ideje. Predvsem je potrebno državljanom približati Unijo in jih aktivno vključili v spremembe. Evropska unija potrebuje energijo in optimizem mladih v sodelovanju s starejšimi, saj jo lahko le skupaj spremenimo v skupnost, ki bo odločneje izpolnjevala naše potrebe. Druge poti naprej ni – prihodnost je Evropa.

Za kandidaturo na Listi Marjana Šarca sem se odločila predvsem, ker si želim pritegniti pozornost mladih ljudi. Na vprašanje, zakaj v politiko kljub pomanjkanju izkušenj, odgovarjam:

“Ker je ravno pravi čas za nov veter”.

Kot politično povsem nov obraz vstopam z novimi perspektivami in novimi pristopi. Kot prostovoljka sem se stranki pridružila pred kratkim, predvsem zato, ker stranka LMŠ ne ponuja praznih obljub, temveč dela. Dela dobro. In ravno delo je tista ključna vrednota, ki jo sama cenim ter nadvse spoštujem.

Prihajajoče evropske volitve predstavljajo odlično priložnost za nas mlade, ki si želimo varno, solidarno, trajnostno predvsem pa odločnejšo Evropsko Unijo. Povsod nam govorijo, da na mladih svet stoji. To je res. Mladi smo prihodnost, a smo hkrati tudi sedanjost. Zato moramo biti aktivno vključeni v politične razprave, volitve (tako v aktivni kot v pasivni vlogi), predvsem pa soodločati o naši prihodnosti.

Vsaka mlada oseba mora imeti na voljo državljansko vzgojo z evropsko razsežnostjo, ki omogoča vključevanje v program Erasmus +. Državljanska vzgoja je najučinkovitejša, če jo doživljamo neposredno, z metodami, kot so šolske izmenjave, šolske volitve, šolski sveti in interakcija z mladinskimi organizacijami. Podpiram možnost uvedbe glasovalne pravice s 16 leti, začenši na lokalni ravni in vse do evropskih volitev.

Trenutni politični sistem mora stopiti v korak s časom in postati dostopnejši različnim oblikam in kanalom vključevanja vseh državljanov onstran tradicionalnega glasovanja.

Mladi namreč niso/nismo apatični, vendar na svet gledamo drugače, saj smo del sodobne digitalne družbe. Menim, da je čas za inovacije v izobraževalnih sistemih EU. Unija mora zadovoljiti potrebe po novih znanjih in bolje prilagoditi izobraževanje delovnim mestom oz. poklicem prihodnosti, hkrati pa premostiti generacijsko vrzel v digitalnih znanjih.

Srečala sem se s številnimi mladimi, ki so izpostavili pomanjkanje informacij o možnostih mobilnosti za mlade. Vsi poznajo program Erasmus +, katerega del sem bila tudi sama s študijsko izmenjavo v Turčiji, ki nudi možnost študija, usposabljanja ali učenja v tujini ob širjenju izkušenj in ozaveščenosti o Evropi. Vse to bistveno povečuje konkurenčnost mladih na trgu dela. Toda ta program ni edini. Obstaja tudi Mladinska izmenjava, Evropska solidarnostna enota, prostovoljstvo v mednarodnih nevladnih organizacijah, celo možnost stažiranja pri Evropskih poslancih itd. Menim, da bi tako v Sloveniji kot v EU potrebovali dodatne programe usposabljanja in mentorstva tekom izobraževalnega procesa in s tem še bolj povezali izobraževalne ustanove in ponudnike delovnih mest. To bi na dolgi rok ustvarilo ključne temelje za boj proti brezposelnosti mladih. Zavzemam se za krepitev neformalnega, predvsem pa digitalnega izobraževanja, da bi mlade Evropejce opremili s konkurenčnimi veščinami 21. stoletja.

Prihodnost naše evropske celine je odvisna od njene trajnosti.

Pri doseganju trajnostnega razvoja, usklajevanju gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja mora biti le ta v središču vsake odločitve, ukrepanja in politike na evropski ravni. Vse evropske politike bi morale biti oblikovane v luči Agende za trajnostni razvoj, ki se osredotoča na krepitev vloge mladih za izvedbo sprememb. Evropska unija mora biti vodilna v boju proti podnebnim spremembam tako na evropski celini kot tudi v svetu. EU mora večji del finančnih sredstev nameniti naložbam za trajnostni razvoj in energetski prehod, čemur bo v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebno posvetiti pozornost. Zlasti ustvarjanju delovnih mest v trajnostnem energetskem gospodarstvu.

Mobilnost in prosti pretok sta pravica evropskih državljanov, vendar še vedno obstajajo številne finančne, upravne kot tudi fizične ovire pri dostopu do te pravice. Zato je potrebno še naprej krepiti finančna sredstva namenjena za programe mobilnosti mladih kot tudi mladinskih delavcev, da potujejo, spoznavajo, doživljajo in ponotranjijo raznolikost evropske identitete. A to bo možno zgolj, če se ne bomo zapirali. Treba se je izogibati fizičnim oviram za prosto gibanje. Zaščita, ohranitev in razširitev schengenskega območja mora biti prednostna naloga. Pri tem pa ne gre pozabiti na skupno varovanje zunanjih meja EU.

Jasna Ružicki, kandidatka stranke LMŠ za volitve v Evropski parlament

Edis Rujović: Bodimo kreatorji in ne sledilci

Danes 9. maja obeležujemo dan Evrope. Med glavne vrednote EU uvrščam mir. Za varnost v Evropski skupnosti pa smo dolžni in moramo skrbeti vsi skupaj. Med prednosti uvrščam tudi enotno denarno valuto, prost pretok blaga in ljudi, enotno okoljsko politiko in pa seveda izmenjavo praks, znanja in veščin v okviru programa Erasmus.

Danes pri ljudeh vse prevečkrat vlada prepričanje, da je EU nekaj samoumevnega, da je nekje daleč.

Smo polnopravna članica Evropske skupnosti. Ravno zaradi slednjega lahko in moramo soustvarjati evropsko politiko. V vsaki skupnosti pa morajo vsi delovati usklajeno, povezovalno, zlasti pa so pomembni skupni cilji oz. vrednote. Skupne vrednote unije je potrebno negovati, ceniti in predvsem živeti.

Prepričan sem, da vpliv Slovenije na EU ni tako nepomemben, kot se ga je na žalost zadnjih nekaj let prikazalo. Žalosti me dejstvo, da nam ostali pripisujejo večje možnosti in vpliv na sooblikovanje EU politike, kot pa se je zavedamo mi sami.

S pravim, načelinim, strateškim in profesionalnim pristopom je Slovenija lahko pomeben člen v Evropski skupnosti. Imamo vse potenciale, da smo na posameznih področjih po zgledu naših znanstvenikov, inženirjev, raziskovalcev, pa nenazadnje tudi naših športnikov, v Evropi kreator in ne sledilec, kot smo temu bili vse prevečkrat priča do sedaj.

Edis Rujović, kandidat stranke LMŠ za volitve v Evropski parlament

Klemen Grošelj: Varnost je naša skupna odgovornost

Varnost je v dobrina, na kateri temelji in je zgrajena dobrobit vsake družbe, posameznika, skupnosti in države ter seveda tudi zveze držav, kot je Evropska unija. Čeprav se nam danes, ker živimo v relativno varni državi, varnost zdi samoumevna, je varnost naša skupna slovenska in evropska potreba, pravica in tudi odgovornost.

Zagotavljanje varnosti je v samem srcu Evropske unije. Če ni celo temeljni, pa je zagotovo eden njenih temeljnih kamnov. Ne smemo pozabiti, da je prav grozovita izkušnja druge svetovne vojne porodila idejo o oblikovanju današnje Evropske unije. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je dozorelo spoznanje, da sta varna prihodnost in blagostanje mogoči samo s preseganjem delitev preteklosti in zagotovitvijo človeka vrednega življenja. Zato ni nikakršno naključje, da je ena temeljnih vrednot, poleg demokracije, vladavine prava, svobode, enakosti in človekovih pravic tudi človekovo dostojanstvo. Da bi te vrednote dosegali pa je temeljni pogoj prav varnost.

Morda presenetljivo, a Evropska unija se tudi danes, tako kot v času svojega nastajanja, ponovno sooča z dilemo:

kako zagotoviti varnost državljanov unije?

Mednarodno okolje postaja nedvomno vse bolj tekmovalno, nepredvidljivo in nestabilno. Na to se mora Evropska unija nujno odzvati in zgraditi realne, enotne zmogljivosti za varovanje svojih zunanjih meja, ustrezne obrambne zmogljivosti s prenovo koncepta evropskih bojnih skupin in si utrditi globalni položaj kredibilnega in stabilnega akterja. Evropska unija mora  poleg zagotavljanja varnosti lastnim državljanom hkrati aktivno prispevati k mednarodnemu miru in stabilnosti. Kako? S svojimi dejanji, ki temeljijo na vrednotah, na katerih je bila Unija oblikovana. Pri tem pa seveda ne sme postati del globalnih in regionalnih nestabilnosti, ampak mora preko vrste mehanizmov, kot je npr. razvojna pomoč, podpirati in krepiti razvoj manj razvitega in nerazvitega dela sveta ter prispevati k reševanju nestabilnosti in kriz, ki povzročajo migracije. Mora biti dejavnik, ki se sooča s sodobnimi varnostnimi izzivi v njihovem izvoru, ne pa samo gasiti njihove posledice. Tako mora poleg učinkovitega varovanja zunanjih meja, pomagati tudi pri razvoju držav, ki so vir migracij, ter tako pripomoči k zmanjšanju negativnih posledic, predvsem ilegalnih migracij.

A ne glede na to, mora biti Evropska unija istočasno sposobna odločno zavarovati varnost in interese lastnih državljanov. Tudi vojaško, če je to neizogibno.

Torej, Evropska unija prihodnosti je unija, ki je na eni strani odločena učinkovito zagotavljati varnost držav članic in lastnih državljanov, a hkrati varovati in ohranjati lastne temeljne vrednote. V mednarodnem okolju delovati na temeljih mednarodnega prava, predvsem pa pri zagotavljanju varnosti biti sposobna temeljne solidarnost med državami članicami in evropskimi državljani.

dr. Klemen Grošelj, kandidat stranke LMŠ za volitve v Evropski parlament

Rudi Spruk: Evropi lahko pokažemo, kako se to dela

Preprosto vprašanje, ki se v teh dneh pogosto pojavlja. Zakaj kandidiram? Odgovor nanj je malo kompleksnejši. Več stvari je, ki so me pripravile do tega koraka.

Priznam, da me že od malih nog zanima družbeno-politično delovanje. Večini ljudi je politika nezanimiva, zato se mi zdi pomembno, da se tisti, ki nam je tako udejstvovanje zanimivo, aktiviramo. Odločil sem se, da prestopim mejo kritiziranja in se aktivno vključim v dogajanje. V veliko čast mi je, da sem na listi stranke Lista Marjana Šarca dobil priložnost kandidirati v Evropski parlament. Vlogo sprejemam z vso odgovornostjo, saj se bom v primeru izvolitve zavzemal za pošteno proevropsko politiko, ki bo pozitivno vplivala na Slovence in vse Evropejce. Evropa nam lahko da marsikaj , so pa tudi zadeve, s katerimi lahko mi pomagamo Evropi in s svojim doprinosom prispevamo k skupni blaginji. Izpostavil bi dve zadevi, ki se mi v prihodnjem mandatu zdita pomembni.

Prva  je prostovoljstvo.

Ko starejši na mlajše prenašajo vzgojno poslanstvo, večkrat slišimo stavek: »Bodi dober človek in delaj dobra dela«. Potem včasih kakšen mladenič ali mladenka reče: »Če bom delal dobra dela, bom dober človek. Kaj pa so dobra dela?« Dobrih del je veliko vrst. Za ljudi, ki jih imamo radi, večkrat sami od sebe  naredimo dobro stvar, za katero ne pričakujemo nobenega povračila. Ko vidimo, da to ljudem veliko pomeni, smo srečni. Če želimo doživeti več takšnih občutkov, se lahko priključimo kakšni prostovoljni organizaciji. O prostovoljstvu se žal največ govori ob večjih nesrečah. Takrat se omenjajo gasilci, civilna zaščita, Rdeči križ, Karitas in morda še kdo.  V Sloveniji imamo tudi ogromno manjših, in zato nič manj pomembnih, prostovoljnih organizacij, v katerih deluje res veliko ljudi. Zakaj vam to pripovedujem? Ker vem, da je prostovoljstvo tako pomembno in tako vključeno v družbo, da bi se družbeni sistemi brez njega podrli. Povsod. Pri nas, v Evropi in drugod po svetu. Slovenija v organiziranem prostovoljstvu spada v sam evropski vrh. Otrokom že v vrtcih privzgajajo ta čut, ki se kasneje samo še razvija. To je naš potencial. Sam se že vrsto let zelo aktivno ukvarjam s prostovoljstvom. Vem, da na tem področju lahko naredim marsikaj, zato sem se tudi zaradi tega odločil, da na listi stranke LMŠ kandidiram za evropskega poslanca.

Evropi lahko pokažemo, kako se to dela. Slovenija je lahko primer dobre prakse.

Predvsem je to za našo državo priložnost, da se na tem področju pokaže kot enakovredna največjim državam članicam. S skupnim delovanjem v organiziranem prostovoljstvu lahko ostalemu svetu  pokažemo, da v Evropi delamo dobra dela in še naprej ostajamo dobri ljudje.

Druga zadeva je vloga našega malega gospodarstva,

saj velik delež le-tega predstavljajo mala in srednja podjetja v zasebni lasti. Žal o teh podjetjih ne vemo prav veliko. Kljub svoji uspešnosti se v medijih ne pojavljajo prav pogosto. Zato je širša javnost še vedno bolj seznanjena z delovanjem nekaterih velikih podjetij, ki so prisotna na našem trgu, kar je žalostno,, saj mala in srednja podjetja predstavljajo velik slovenski gospodarski potencial. Večkrat poslušamo o begu možganov in odhajanju mladih v tujino. Zaradi situacije jih do neke mere lahko razumemo. Če bi namreč uspešna manjša podjetja dobila več priložnosti za predstavitev, bi mladi dobili informacije, kaj slovenski trg dela sploh ponuja in bi se marsikdo, o tem sem prepričan, odločil ostati doma. Zavzemal se bom, da pride do tega. Zavedamo se namreč, da slovenska podjetja izdelujejo zelo kvalitetne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Žal prihaja do tega, da se zaradi cenejše delovne sile in nižjih stroškov dela kupci raje odločajo za podjetja iz vzhodnejših članic Unije. Res je, da so nekatere države Unije cenovno ugodnejše. A je prav tako res, da je zaradi tega posledično kvaliteta slabša. Ker je cena velikokrat glavni dejavnik, zaradi nekonkurenčnosti posledično neupravičeno trpijo tudi uspešna slovenska podjetja. Imamo znanje, samo obdržati ga moramo doma. Imamo izkušnje in vse pogoje, da slovensko gospodarstvo ostane med najboljšimi v Evropski uniji. Zavzemal se bom, da ustvarimo temu primerne pogoje. Predvsem za to, da se kvaliteta ovrednoti, oziroma, da se za enako kvaliteto povsod plača enaka cena. Tako bo slovensko gospodarstvo postalo konkurenčno in bo lažje prodiralo na najpomembnejše evropske in svetovne trge, kamor tudi spada.

Seveda je odprtih še ogromno tem, ki jih bo v prihodnosti treba obravnavati. Ne bo vedno lahko, vendar verjamem, da je z znanjem, trdno voljo in pravo ekipo marsikaj mogoče. Če zmoremo doma, zmoremo tudi v Evropski uniji.

Rudi Spruk, kandidat LMŠ za volitve v Evropski parlament

Edis Rujović: Z negovanjem solidarnosti krepimo enotnost Evropske unije

Pred 11 leti sem pridobil volilno pravico. Bilo je leto 2007. Ravno v času, ko sem na evropsko skupnost gledal kot projekt, ki je zasnovan na pravih vrednotah in te vrednote s polnimi pljuči tudi živi.

Niti slutil nisem, da za vogalom preži finančno-gospodarska kriza. Ko smo prve posledice začutili v Sloveniji, sem si mislil, da bo Evropska unija že znala odgovoriti na izzive in se hitro odzvati.

Vse skupaj se je dogajalo ravno v času študija, ko sem bil skupaj s sošolci zelo optimistično naravnan. Ukrepi evropske politike pa nikakor niso bili v skladu z mojimi pričakovanji. Pričakoval sem, da bo solidarnost kot temelj Evropske unije, prevladala in da bo odgovorno obravnavana tudi socialna problematika. Žal ni bilo tako.

Solidarnost je temeljna vrednota naše družbe. Prav tako je temeljna vrednota Evropske unije. Za delovanje solidarnosti je nujno potrebno prevzeti odgovornost do skupnosti. Vsekakor je osnovni pogoj, da v skupnost verjamemo. V njej je namreč potrebno spoštovati in izpolnjevati pogoje, ki jih določi skupnost sama. Solidarnost in nadvladje oz. egoizem nista kompatibilna.

V Sloveniji imamo sistem, ki temelji na solidarnosti. Starša sta mi večkrat povedala, da sem dolžan ceniti možnost brezplačnega šolanja, ki temelji na plečih vseh, ki delajo, ustvarjajo in polnijo blagajno, da lahko, ne glede na njun socialni položaj, dokončam katerikoli študij.

Solidarnost tesno povezujem tudi s strpnostjo. Sprejemati raznolikost temelji na zavedanju, da je potrebno skrbeti za druge in drugačne od nas samih. Danes je žal vse preveč površinske strpnosti, kar sam opredeljujem kot sposobnost zaznati drugačnost, pri čemer pa ni pravega sprejemanja drugačnosti.

Starša sta me vzgajala s solidarnostjo v mislih. Izoblikovala me je skupnost, prijatelji in znanci.

Ko se v moji družini soočimo z izzivom, vsi priskočimo na pomoč tistemu, ki jo potrebuje, ne da bi se ozirali na lastne potrebe in želje. Vsi delamo za skupni cilj. Vsem blaginja pomeni enako – obstoj družine. Ne prevladuje ego in osebni interesi. Enako sem občutil in z velikim ponosom počel v športu. Pred vsako tekmo je bil cilj zmaga kluba, ekipe. Nič ni pomenilo, če sem zadel največ zadetkov, ekipa pa je izgubila.

Aktivizem Grete Thunberg je tudi solidarnost. Prevzela je torej odgovornosti in začela opozarjati na problematiko podnebnih sprememb. Skrbi jo, kaj bo z našim planetom, kako bodo živeli naši zanamci. Prav tako sem pri odločitvi kandidature prevzel del odgovornosti, saj si želim, da bodo moji otroci živeli v enotni, solidarni, varni in predvsem v Evropski uniji manjših razlik med bogatimi in revnimi. Mladi smo dolžni v solidarnem duhu prevzeti odgovornost za boljšo prihodnost naših otrok in naših staršev. To razumem kot solidarnost.

Solidarnost na ravni Evropske unije si predstavljam na način, da ko gre eni članici slabo, priskočijo vse brez izjeme na pomoč. Slednje deluje, ko vsi skupaj verjamejo v skupnost. Zlasti, če vidimo dobrobiti skupnosti, katerih ni malo. Žal v zadnjih nekaj letih temu nismo priča. Opaziti je vse večje težnje po individualizmu. To ni solidarnost, to ni naša prihodnost. Naša prihonost je v enotni evropski skupnosti. Z negovanjem solidarnostnih vrednot, krepimo tudi enotnost evropske skupnosti

Danes štejem 29 let in še vedno sem prepričan, da je Evropska unija dober projekt. Res pa je, da politika zadnjih deset let ni pravočasno odgovorila na izzive in pri tem ni upoštevala temeljnih evropskih vrednot: mir, človeško dostojanstvo, enakost, svoboda, pravna država itd.

Ne želim si takšne Evropske unije, pač pa unije, ki bo imela posluh za malega človeka.

Edis Rujović, kandidat stranke LMŠ za poslanca v Evropski parlament

Justina Erčulj – Vse drugo bi naredila, samo v politiko nikoli in nikdar

Moja odločitev, da kandidiram na listi stranke LMŠ za volitve v Evropski parlament, je še ena v nizu zgodb o zarečenem kruhu. Ko sem se pred več kot dvajsetimi leti odločila za delo v Šoli za ravnatelje, sem si rekla: »Ja, ampak brez doktorata. Prestara sem za to.« Pa so se dogodki razvili tako, da sem ga vendarle končala in odločitve nikoli obžalovala.

Približno ob istem času so me začeli vabiti v politiko.

Vse drugo bi naredila, samo v politiko nikoli in nikdar. To ni zame,

sem večkrat odgovorila. Lani sem pojedla še en kos zarečenega. Zdelo se mi je, da je dovolj negodovanja nad razmerami v državi in če hočem kaj narediti, moram aktivno prispevati. Tako sem se znašla na Listi Marjana Šarca in tudi tega do sedaj nisem nikoli obžalovala.

Ko so se bližale priprave na volitve v Evropski parlament, so me znanci in prijatelji spraševali, če bom kandidirala. »Bruselj me ne zanima, rada bi še kaj naredila v Sloveniji,« je bil moj odgovor. In zdaj sem tu, kandidiram in predstavljam svoja prednostna področja delovanja.

Izobraževanje

Temelj družbenega napredka je izobraževanje. Živimo v družbi 4.0, ki jo zaznamujejo umetna inteligenca, digitalizacija in robotizacija. Ampak to je tudi družba lažnih novic, pritiskov po »biti vedno in povsod viden« preko družbenih omrežij in številnih podatkov, ki so lahko tarča zlorabe. V tak svet pošiljamo mlade in v takem svetu živimo starejši. Sprašujem se, ali današnji način izobraževanja še dohiteva ritem sprememb. Ali torej pripravljamo mlade, da bodo znali živeti v negotovem svetu, in ali smo starejši še kos življenju v spremenljivem okolju? Katere kompetence potrebujejo in potrebujemo? Eno je zagotovo kritično razmišljanje – da bomo znali smiselno uporabljati tehnologijo in nam življenja ne bodo krojila družbena omrežja.

Čas je torej, da ta vprašanja odprem v Evropi; da skupaj začnemo bolj pogumno razmišljati o drugačni, bolj fleksibilni organiziranosti šol in o močnejšem povezovanju šol z gospodarstvom in družbenim okoljem, pa tudi o tesnejšem povezovanju formalnega in neformalnega izobraževanja. Ampak razmišljati ne bo dovolj.

Lotiti se bomo morali spreminjanja šolskih sistemov, da bomo mladi in starejši znali še več prispevati h gospodarskemu razvoju in hkrati skrbeti za večjo splošno družbeno blaginjo.

Medgeneracijska solidarnost

Povprečna starost Evropejca je po podatkih iz leta 2017 nekaj več kot 41 let, Slovenca pa skoraj 43 let. Delež starejših od 65 let je v Evropi dvakrat večji kot v Afriki, visoka je (k sreči) tudi pričakovana starost. Zato se strmo povečujejo izdatki za zdravstvo, socialno varstvo in pokojnine. Kljub nekaterim spodbudnim ukrepom mladi kasneje vstopajo v svet dela in se tudi kasneje odločajo za (praviloma manjšo) družino. Na tej točki torej ni kratkoročnih rešitev. Iskati jih moramo v medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti.

V Evropskem parlamentu je treba sprejeti konkretnejše ukrepe za vključevanje starejših v čim bolj fleksibilne oblike dela in družbenega življenja, ki presegajo prostovoljne aktivnosti in združevanja. To pa ne sme ogroziti zgodnejšega zaposlovanja in participacije mladih. Bolj sistematično bo treba iskati načine za povezovanje izkušenj starejših z agilnostjo mladih, na primer v različnih oblikah mentorstva (mladi starejšim in obratno), projektnega dela, (po)svetovanja na nacionalni in mednarodni ravni. Sama bom aktivno sodelovala pri iskanju teh rešitev in jih z veseljem tudi preizkusila.

Odgovorno državljanstvo

Državljani moramo biti odgovorni do sebe, do skupnosti in do države. Odgovornost do sebe razumem kot zdrav življenjski slog, načrtovanje svoje kariere in kot aktivno delovanje za doseganje ciljev – v nasprotju z »vdanostjo v usodo.«. Odgovornost do skupnosti povezujem s solidarnostjo, sodelovanjem in povezovanjem. Zavedati se moramo soodvisnosti na številnih področjih in tako tudi ravnati. Zgovoren primer za to so podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in seveda sobivanje različnih generacij. Mislim, da je Evropa tu kar nekoliko zaspala in dovoljuje prevelike razlike v državah in med državami. Tu moramo v novem sklicu Evropskega parlamenta aktivneje poseči v njegovo delovenje in sprejeti ukrepe, ki bodo vsem državljanom naše skupnosti omogočili dostojno življenje.

V tem zapisu se predstavljam kot odgovorna državljanka, ki želi nekaj prispevati k boljši Sloveniji in boljši Evropi. S svojo kandidaturo bi rada sporočila, da se v nobenem obdobju svojega življenja ne smemo odreči tej svoji pravici in dolžnosti. Želim biti  zgled mladim in tudi svojim vrstnikom ter jih tako spodbuditi, da ne bodo le kritični do dogajanja v naši družbi, ampak da se mi bodo pridružili kot aktivni državljani Slovenije in Evrope.

dr. Justina Erčulj, kandidatka LMŠ za poslanko v Evropskem parlamentu

Irena Joveva – Pri denarju se vse konča

Pri denarju se vse konča. Kolikokrat ste že slišali ali prebrali ta stavek?

Kaj pa, če je včasih bolj prav reči, da se pri denarju pravzaprav vse začne?

Idealen primer je eden ključnih izzivov Evropske unije v bližnji prihodnosti. Unija je namreč v fazi sprejemanja novega proračuna, tako imenovane finančne perspektive, za obdobje 2021 – 2027. Gre za enega najpomembnejših dokumentov. Za dogovor o tem, koliko bodo države članice v omenjenih šestih letih vplačevale v evropski proračun in kakšna bo razdelitev sredstev.

Resnici na ljubo, v tem trenutku je jasno le, da bo pot do dogovora naporna in dolga … Pri čemer ne sme biti predolga. Toda dejstvo je, da med drugim manjka ključen podatek, ki tokrat dodatno otežuje že tako zapletena pogajanja: brexit. Zakaj? Ker je Velika Britanija druga največja neto plačnica v evropski proračun. To pomeni, da bi se z njenim izstopom iz Unije (pa če zdaj raje sploh ne govorimo o tem, da se tudi to lahko še spremeni) marsikaj spremenilo: Ostale članice bi morale povečati svoj prispevek.

In prav tu bo Slovenija imela zelo zahtevno nalogo trde pogajalke.

Letni proračun EU (za letos) znaša dobrih 148 milijard evrov. To je samo po sebi velika številka, vendar predstavlja le okoli en odstotek celotnega obsega gospodarstva držav članic. Slovenija je neto prejemnica sredstev in prizadevala si bo, da neto prejemnica tudi ostane.

Kohezija in podeželje

Prioritetna področja za Slovenijo so kohezijska politika in razvoj podeželja, razvoj infrastrukture ter krepitev inovativnosti gospodarstva. Na področju kohezijske politike je za Slovenijo še posebej pomembno, da ne bo prihajalo do nenadnih in obsežnih padcev kohezijskih sredstev med posameznimi obdobji; tako na ravni držav kot regij. Na področju skupne kmetijske politike se bomo v LMŠ zavzemali za ohranitev sredstev na nominalni ravni, kar je še posebej pomembno z vidika sredstev za razvoj podeželja.

Zavzemamo se tudi za povečanje sredstev za varnost, digitalizacijo, odpravljanje vzrokov za migracije, za program za mlade Erasmus+, soočanje s podnebnimi spremembami ter krepitev inovativnosti gospodarstva in družbe.

Proračun mora odražati realne potrebe prebivalstva in gospodarstva ter biti sposoben hitrega odziva na aktualne trende in gospodarska gibanja.

Pri oblikovanju proračunskih prioritet bomo tesno sodelovali s slovenskim parlamentom in vlado. Črpanje evropskih sredstev mora biti uporabnikom prijaznejše, enostavnejše in učinkovitejše, a hkrati transparentno, zato podpiramo razumno zmanjšanje birokracije in poenostavljen sistem poročanja, predvsem za manjše projekte.

(Neizkoriščena) prednost: Znanje

Dejstvo je, da evropsko gospodarstvo v zadnjem obdobju ni najuspešnejše v konkuriranju z nekaterimi gospodarskimi, ekonomskimi in seveda tudi političnimi velesilami. Razlogi za to so različni, toda eden ključnih je, da je v EU razvojno raziskovalni naboj, ki je v nekem obdobju Evropo na področju številnih panog uvrščal v sam vrh, nekoliko zastal. Ko poslušamo, kako naj bi se oblikovala prihodnja finančna perspektiva, velikokrat slišimo, da je treba bistveno povečati delež sredstev za znanosti in inovacije. S tem se lahko samo strinjam in tudi menim,

da bodo razvojno raziskovalni projekti imeli večje možnosti črpanja.

Želimo in moramo soodločati

Naši župani, lokalni politiki, civilna družba, gospodarstvo (in še bi lahko naštevala) zelo dobro vedo, kako pomembna so evropska sredstva za razvoj naše dežele. Zelo dobro vedo tudi, koliko birokratskih zank je včasih treba razvozlati, da lahko za sredstva sploh kandidirajo. Zato mora ključno vlogo tu odigrati tudi – ali pa predvsem – evropska poslanka ali poslanec. Biti vezni člen neposredno z lokalno skupnostjo in jim pomagati. Dobri projekti, šole, ceste, ohranjanje naravnih danosti so v interesu Slovenije.

Pri sprejemanju evropskega proračuna bomo zato glasno zahtevali svoj delež. Ker nismo majhni in ker nikogar ne prosimo za miloščino. Slovenija je enakopravna članica EU.

Učinkovitost: Doma in v EU

Če sem začela z začetkom, bom tudi končala z začetkom. Treba je začeti pri človeku, nadaljevati pa s skupnostjo in državo. Proračun mora biti sestavljen po meri potreb človeka, enakomernega oziroma uravnoteženega razvoja vseh članic, ohranitve delovnih mest v EU ter zdravja narave in ljudi. Proračun EU naj bo orodje za odgovorno uresničevanje socialne, varne, zdrave in zelene Evrope. Črpanje sredstev pa naj bo učinkovito.

Končni dogovor bo rezultat številnih interesov in političnih bitk. Tega ne moremo zanikati. Lahko pa zatrdimo,

da ne bomo obljubljali bonbončkov, ki se lepo slišijo. To počne dovolj drugih.

Probleme bomo reševali realno. Naša dejanja pridejo na vrsto – po evropskih volitvah, 26. maja. Ker smo učinkoviti že doma. In učinkoviti bomo tudi v Evropski uniji.

Irena Joveva – kandidatka LMŠ za poslanko v Evropskem parlamentu

Luka Kočevar: Jedli so, pili bolj malo

Svoje poletne mesece v otroštvu sem skoraj brez izjeme preživljal na podeželju pri dedku in babici. Dedkov sorodnik v vasi je imel kmetijo, kjer sem prebil večino časa. Dan se je začel zgodaj z zajtrkom, jutranjo košnjo »frišnega«, detelje ali trave, in kasneje krmljenja živine in čiščenja hleva. Na kmetiji je sicer vedno veliko dela, poleti pa je v času košnje še posebej intenzivno. Košnja trave, obračanje, grabljenje in meni najljubše opravilo, pobiranje sena z nakladalko. Kasneje s puhalnikom spravilo sena v skedenj. Z leti se je to spremenilo in precej več je bilo baliranja v majhne in velike bale. Vožnja traktorja, vonj po hlevu in senu in narava, ki je bila vsepovsod okrog.

Zame je bil to čas brezskrbnosti in uživanja, na katerega se vedno rad spomnim. Drugi spomin je kamion, ki je vsako jutro pripeljal v vas in v cisterno natočil mleko. Nekje vmes je prenehal prihajati in hiša v katerem se je mleko zbiralo je začela propadati. Mnogo kasneje sem veliko slišal o odkupni ceni mleka in nižanju le-te. Verjetno je bil eden od razlogov tudi nerentabilnost.

Slovenija je zelena dežela. 56% površine pokrivajo gozdovi, 35 % površin pa je namenjenih kmetijski rabi. 44 % prebivalstva živi v ruralnem okolju. Kmetijsko je specifično, 60 % od več kot 72.000 kmetij je manjših od 5 ha. Večina kmetov je starih med 45 in 64 let. Pridelava je izredno široka in ni usmerjena v eno samo panogo.

Stopnja samooskrbe je v posameznih panogah še vedno precej nizka. Predvsem pri sadju in zelenjavi, saj znaša 21 in 39 %, pa tudi pri medu, saj znaša samo 45 %. Seveda je popolno samooskrbo težko doseči, saj je nemogoče, da bi v Sloveniji pridelali čisto vse kar konzumiramo. Vseeno pa mora biti ena izmed prioritet skrajšanje oskrbne verige in krajša pot od zemlje do krožnika. Spoštovanje slovensko pridelane hrane in kupovanje lokalno pridelanih izdelkov bi moralo postati precej pomembnejše.

Vendar pa tudi slovensko kmetijstvo ni brez svojih težav in tudi slovenski kmetje bodo morali iskati drugačne in inovativne rešitve za izboljšanje svojega položaja. Ena izmed rešitev je zagotovo povečanje produktivnosti, za kar sta potrebna znanje in inovativnost. Prodajanje izdelkov z višjo dodano vrednostjo bi moralo postati vodilo, ki bo slovenskim kmetom precej pomagalo. Za dosego tega cilja se je smiselno obrniti tudi v tujino, kjer obstajajo primeri dobre prakse kako to doseči, obenem pa poskrbeti tudi za okolje.

Pri tem lahko veliko pripomore tudi EU s svojimi subvencijami in olajšavami. Primeri dobre prakse kako izboljšati produktivnost in povečati dodano vrednost prihajajo iz vse Slovenije. Meni najbližji primer je ekološka kmetija, kjer se je mlad in izobražen kmet lotil predelave žit in mletja moke. Pri svojem delu izredno uživa, kar lahko potrdi vsak, ki ima stik z njim. S tem je preskočil fazo, ko surovino samo proda na trgu, ampaj iz nje naredi izdelek z višjo dodano vrednostjo, ki ga nato proda na trgu. Kvaliteta je super, kar so opazile tudi stranke, ki jih je vedno več.

Takšne zgodbe potrebuje slovensko kmetijstvo, da ga spravimo na višji nivo in poskrbimo za to, da bomo jedli zdravo, lokalno pridelano hrano, ki ne bo prepotovala polovice kontinenta ali sveta, da bo našla pot do našega krožnika.

Luka Kočevar, kandidat stranke LMŠ za volitve v Evropski parlament

Irena Joveva: Ker je čas, da se – tudi doma – prenehamo ukvarjati s tem, kaj vse bi lahko bili.

Za nami je pester, terenski teden. Obiskali smo skupaj 22 krajev, se družili z volivci, zbirali (in zbrali) podpise podpore za vložitev kandidatne liste za majske evropske volitve. A pri vseh teh obiskih v prvi vrsti ni šlo za to. Želeli smo, da nas lahko vsaj malo bolj spoznate, da ste nas lahko vprašali karkoli.

In prišli ste. En velik HVALA, vsakemu posebej. Hvala vsem lokalnim predstavnikom LMŠ za organizacijo in vse dobrodošlice, ostalim podpornikom pa seveda hvala za vsak stisk roke, objem in izraženo podporo, za vsako mnenje, predlog, tudi za čisto običajno ‘čvekanje’. 😊

Obisk v Kranju

Ta trenutek težko izpostavim en kraj, oziroma en obisk, ker je bil vsak zgodba zase in ker sem z vsakega odšla z zelo dobrimi občutki. Veliko ljudi mi je povedalo, da slovenski predstavniki v Evropi morajo ohranjati povezanost z domovino, hkrati pa znati prepoznati težave ‘malih ljudi’ in krajev, v katerih živijo, ter vložiti maksimalen napor v iskanje možnih rešitev. Kar nekaj ljudi pa mi je tudi reklo, da me pogrešajo na televiziji. Med njimi je denimo tudi moj oče, ki se še privaja na dejstvo, da me pač več ne more gledati vsak dan na poročilih. Ampak, če bi bila zdaj vsak dan na poročilih, bi bilo najbrž nekaj narobe. 😃 Ravno vsi ti obiski so me samo še bolj utrdili v prepričanju, da je kot vsak začetek tudi ta ni ravno lahek, a je zgodba prava in bo uspešna.

Ker je čas za spremembe, tudi z novo generacijo v Evropski uniji.

Ker je čas, da se – tudi doma – prenehamo ukvarjati s tem, kaj vse bi lahko bili.

Zdaj je pomembno, kaj vse še bomo storili za to, da kot država, družba in skupnost postanemo še boljši. Zato toliko bolj pomeni in šteje vsaka vaša podpora in vsaka vaša beseda.

Podpora v Dravogradu

Cenim, da ste si vzeli čas za nas. Še enkrat: H V A L A! In se vidimo še kaj, ker bomo še prišli na obisk. Tudi še v druge kraje, ki jih ta teden nismo uspeli obiskati.

Irena Joveva, LMŠ kandidatka za Evropski parlament