Kandidati

Irena Joveva

Nosilka liste je nekdanja novinarka Irena Joveva, v Ljubljani živeča Jeseničanka, rojena 26. februarja 1989 v Kranju. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, leta 2017 pa z nalogo Odnos Evropske unije (EU) do makedonskega nacionalnega vprašanja zaključila še magistrski študij, smer Svetovne študije. Štiri leta je delala kot novinarka Slovenske tiskovne agencije, za svoje delo je konec leta 2014 prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije čuvaj/Watchdog za debitantko leta. Prav nagrada je odigrala pomembno vlogo pri povabilu v uredništvo 24ur na POP TV, kjer je začela delati februarja 2015 in postala ena od ključnih v notranjepolitični ekipi.

Preberi več

Zdaj namerava spreminjati vzorce nekje drugje: na evropskem parketu. Ker je prav, da mlajša generacija, ki izhaja iz Evrope, ki je zrasla v Evropi in z Evropo, začne soustvarjati in ustvarjati, soodločati in odločati.
Irena predstavlja predvsem tiste, ki ne vidijo oziroma ne čutijo, kaj vse Evropa stori zanje; kaj šele, kaj bi vse še lahko. S svojimi 30 leti ne želi govoriti o preteklosti, ampak gledati naprej. Središče vsega mora biti prihodnost ljudi. Zato naj to ne bo le zgodba o Ireni Jovevi, ampak o novih priložnostih – za nujne spremembe.
EU je na eni strani preveč oddaljena od ljudi, na drugi pa je težava tudi v občutku, da se vse dela samo v korist večjih. Ob tem EU deluje še neusklajeno in neoperativno, medtem ko se hkrati premalo sooča z resničnimi težavami in potrebami prebivalstva. Pri odpravi tega je v prvi vrsti ključna transparentnost evropskih ustanov. Parlament mora biti bolj odprt glede svojega dela. Ljudje se morajo bolj zavedati, kako EU, ki nikakor ni samoumevna, dejansko vpliva na njihova življenja.

Prav tako mora EU postati bolj odzivna in odločna. Premalo je reči zgolj »zaskrbljeni smo«, ko bi bilo že zdavnaj treba odreagirati. In če ena od članic več kot očitno nekaj počne narobe, je treba reči bobu bob. Poleg tega se ne sme podcenjevati moči lažnih novic in sovražnega govora, s čimer določeni rušijo evropske vrednote, in to izključno zaradi ozkih, (notranje)političnih interesov.

Z različnimi pogledi – tudi na varnost in migracije – seveda ni nič narobe. Vse pa je narobe z nesodelovanjem, zlasti takrat, ko je to preprosto nujno. Skupna politika, ki mora biti uravnotežena tako z varnostnega kot s človeškega, solidarnostnega vidika, je več kot potrebna in to bo treba razumeti. Doslej se je storilo premalo. Skupno reševanje je medtem nujno tudi pri podnebnih spremembah, demografskih izzivih, ohranjanju socialnih pravic, gospodarstvu … Izzivov je resnično veliko in zagotovo je nekaj treba spremeniti. Naj ljudje leta 2024, ko bodo potegnili črto pred novimi volitvami, iskreno ugotavljajo, da evropski poslanci niso tam zaradi denarja ali nekakšne sanjske službe, temveč zato, ker dejansko delajo in nekaj naredijo. Slovenija in njeni predstavniki so sposobni vplivati na dogajanje, tako za slovenske interese kot tudi širše v EU. Vprašanje je samo, koliko se komu da. In tu ne gre za leta ali politične (ne)izkušnje. Gre za ideje, pogum, prevzemanje odgovornosti v odločevalskih procesih in zavedanje, da je EU dobra zgodba, ki samo mora postati še boljša.

dr. Klemen Grošelj

Dr. Klemen Grošelj se je rodil 8. marca 1976. Po končanem študiju se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Univerzi v Ljubljani na Fakulteti za družbene vede in pridobil naziv doktor znanosti s področja obramboslovja. Je avtor več znanstvenih in strokovnih člankov s področja nacionalne in mednarodne varnosti in širši javnosti poznan kot uveljavljen strokovnjak s tega področja.

Preberi več

Je torej človek pestrega nabora znanj in interesov ter širokega obzorja, strateškega premisleka in srčnega prizadevanja za varnejše okolje za vse ljudi. Verjame, da je prihodnost Slovenije in dobrobit njenih prebivalcev moč doseči v jedru uspešne in stabilne Evropske unije. Prihodnost Evropske unije vidi v njeni sposobnosti, da zagotavlja varnost svojim državljanom in je hkrati sposobna ohraniti notranjo solidarnost. Verjame, da se v sodobni skupnosti varnost in solidarnost ne izključujeta, ampak tvorno dopolnjujeta. Zato si bo prizadeval za Evropsko unijo, ki bo varna, mednarodno uveljavljena in notranje solidarna, saj lahko le takšna zagotavlja vsem svojim državljanom in prebivalcem kakovosten življenjski standard, svobodo gibanja, prost pretok blaga in storitev, spoštovanje in varstvo človekovih pravic ter visoko raven socialne varnosti in osebne svobode. Torej temeljne vrednote, ki Evropsko unijo tvorijo in opredeljujejo kot del sveta, v katerem posameznik, kot del slovenske in evropske skupnosti, lahko izrazi svoja pričakovanja in doseže svoje cilje.

Edis Rujović

Edis Rujović se je rodil 22. oktobra 1989 v Ljubljani. Diplomiral je na Fakulteti za varnostne vede, smer kriminalistično preiskovanje. Zaposlen je v telekomunikacijskem podjetju kot specialist za nadzor in kakovost. Na to pot se podaja, saj je prepričan, da ima mlada generacija vrsto dobrih predlogov, kako izboljšati pogoje na posameznem področju.

Preberi več

Med glavne vrednosti EU uvršča mir. Za varnost v evropski skupnosti pa smo dolžni in moramo skrbeti vsi skupaj. Med prednosti uvršča tudi enotno denarno valuto, prost pretok blaga in ljudi, enotno okoljsko politiko in pa seveda izmenjavo praks, znanja in veščin v okviru programa Erasmus. Danes pri ljudeh vse prevečkrat vlada prepričanje, da je EU nekaj samoumevnega, da je nekje daleč. Poudarja, da smo polnopravna članica evropske skupnosti. Ravno zaradi slednjega lahko in moramo soustvarjati evropsko politiko. V vsaki skupnosti pa morajo vsi delovati usklajeno, povezovalno, zlasti pa so pomembni skupni cilji oz. vrednote. Skupne vrednote unije je potrebno negovati, ceniti in predvsem živeti.

S pravim, načelnim, strateškim in profesionalnim pristopom je Slovenija lahko pomemben člen v evropski skupnosti. Imamo vse potenciale, da smo na posameznih področjih po zgledu naših znanstvenikov v Evropi kreator in ne sledilec, kot smo temu bili vse prevečkrat priča do sedaj.

Tina Heferle

Tina Heferle je podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila za poslanko izvoljena na zadnjih državnozborskih volitvah, funkcijo podpredsednice pa je prevzela dne 23. avgusta, ko jo je na tajnem glasovanju podprlo 66 poslank in poslancev. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica. Študij prava je na Pravni fakulteti v Ljubljani z odliko dokončala leta 2011. Decembra leta 2016 je uspešno opravila pravniški državni izpit in se takoj zatem zaposlila kot odvetniška kandidatka v odvetniški pisarni. Kmalu za tem je pri Odvetniški zbornici Slovenije uspešno opravila tudi odvetniški izpit in svojo poklicno pot nadaljevala kot odvetnica.

Preberi več

Odvetniški poklic je opravljala vse do izvolitve za poslansko Državnega zbora Republike Slovenije. Njena politična pot ni dolga, a si je kljub temu pridobila kar nekaj izkušenj, ki ji bodo prav prišle tudi v evropskem političnem prostoru. Kot predstavnica mlajše generacije političark zagovarja aktivno in operativno politiko in tak koncept delovanja si kot poslanka želi prenesti tudi v Evropski parlament. Po njenem mnenju Evropska unija, njen obstoj in njena vloga v globalnem svetu ni nekaj samoumevnega, pač pa si moramo za to prizadevati in se ob tem zavedati, da je Evropska unija naša odgovornost. Ni dovolj, da slovenski glas le prenesemo v Bruselj. Slovenski evropski poslanec mora biti aktiven in operativen, le tako bomo Evropo približali tudi našim državljanom. Slednje bo njen moto in njeno vodilo pri delu v Evropskem parlamentu.

Jasna Ružicki

Jasna Ružicki se je rodila 10. marca 1992 v Kranju. Diplomantka mednarodnih odnosov je študentka magistrskega študija, smer obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V času študija se je udejstvovala različnih aktivnosti s področja politike in mednarodnih odnosov ter Erazmus študentske izmenjave v Turčiji. Bila je članica društva za Združene narode Slovenija, v okviru katerega se je udeležila mnogih študentskih konferenc, na katerih so simulirali delovanje organov Združenih narodov in Evropske unije. Prav tako je bila del organizacijske ekipe, ki je pripravila in izpeljala študentsko mednarodno konferenco, imenovano MUNSC Salient.

Preberi več

V ljudeh vidi dobro in jih s svojim delovanjem ter pozitivno naravnanostjo spodbuja k doseganju ciljev. Živi po načelu: Območje udobja je čudovit kraj, toda tam nikoli nič ne raste, zato razišči in naredi nekaj novega. V duhu tega načela se je odločila za kandidaturo. Boljša Evropa ne bo prišla kdaj drugič oz. sama od sebe, zato je mnenja, da se lahko zgolj z aktivnim udejstvovanjem spreminja prihodnost Evropske unije. S trdim delom, vztrajnostjo in svojim znanjem s področja mednarodnih odnosov si bo prizadevala približati Evropsko unijo ljudem. Prizadevala si bo za uvajanje trajnostnih in okolju prijaznih virov, zagovarjala aktivne rešitve za zagotavljanje čistega okolja in boja proti podnebnim spremembam. Kot dolgoletna prostovoljka bo pokrivala tudi področja človekovih pravic in humanitarnih aktivnosti v Evropski uniji.

Luka Kočevar

Luka Kočevar se je rodil 23. avgusta 1990 v Postojni. Zaključuje študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, smer kemijska tehnologija. S politiko se je prvič aktivno srečal v stranki Naša Notranjska, kjer je že od samega začetka aktiven član. Na zadnjih lokalnih volitvah je nastopil kot županski kandidat, kjer je dosegel rezultat 20 %. Je aktualni svetnik v občinskem svetu občine Cerknica.

Preberi več

Trenutno je zaposlen v podjetju Danfoss v Kamniku, je pa tudi predsednik Notranjskega domoljubnega društva Rudolf Maister Unec. Verjame, da lahko vsak posameznik po svojih močeh prispeva k razvoju družbe in države, vse pa se začne z majhnimi koraki. Stranki Lista Marjana Šarca se je pridružil, ker so v njej zbrani proaktivni ljudje dejanj, ki lahko naredijo premik naprej v slovenskem prostoru.

Zavzemal se bo za ohranjanje zdravega in čistega okolja, razvoj trajnostnega in sonaravnega turizma ter mlade, ki morajo s pomočjo izkušenj starejših prevzemati odločitve v svoje roke.

dr. Justina Erčulj

Dr. Justina Erčulj je profesorica slovenskega in angleškega jezika. Magistrirala in doktorirala je iz vodenja v izobraževanju v Manchestru v Veliki Britaniji. Na področju izobraževanja deluje že dobrih 39 let, zadnjih 23 kot področna sekretarka v Šoli za ravnatelje, kjer razvija in izvaja programe za usposabljanje ravnateljev. Vodila je številne nacionalne in mednarodne projekte ter predavala na tujih univerzah v Evropi.

Preberi več

S svojo kandidaturo za volitve v Evropski parlament bi bila rada zgled mladim in starejšim. Sporoča jim namreč, da lahko spreminjamo Evropo in s tem tudi našo državo na bolje le z aktivnim vključevanjem v družbene procese.

Zaveda se, da je velik izziv Evrope neugodna demografska slika, zato se ji zdi pomembno okrepiti medgeneracijsko sodelovanje. Starejšim je treba ponuditi več priložnosti, da tudi v kasnejših letih s svojim znanjem in izkušnjami oplemenitijo nove, sveže ideje, ki jih prinašajo v družbo mladi. Meni, da nam Evropa ponuja številne priložnosti, ki pa jih bomo znali izkoristiti na pravi način samo, če bomo aktivni in odgovorni državljani svoje domovine.

Rudi Spruk

Rudi Spruk je po poklicu elektrotehnik. V mariborskem podjetju, ki izdeluje elektronske izdelke za domači in tuji trg, se ukvarja s projektnim delom. Je eden od glavnih akterjev lokalne mreže stranke LMŠ v Mariboru.

Preberi več

Za kandidaturo se je odločil, ker se zaveda pomembnosti vloge Slovenije in Slovencev v EU, zato želi aktivno sodelovati pri tem. Zavedati se namreč moramo, da Slovenija lahko samo skupaj z Evropo konkurenčno nastopa na svetovnih gospodarskih in finančnih trgih. Evropa kot celota nam zagotavlja tudi veliko večjo varnost pred raznimi škodljivimi vplivi iz ostalega sveta. In ne nazadnje, Slovenija do Evrope izpolnjuje vse obveznosti, zato moramo našim državljanom čim bolje predstaviti, kaj od Evrope lahko tudi pričakujejo.

Stranka Lista Marjana Šarca, vse pravice pridržane